Vlada le potrdila podnebni zakon: pomembna sprememba bo vplivala na cene goriva

Predlog podnebnega zakona, ki je bil pred mesecem dni že pripravljen, a nato tik pred zdajci umaknjen z dnevnega reda seje vlade, je ministrski zbor danes vendarle obravnaval in potrdil. V zadnjo različico zakona so vnesli popravke, s katerimi naj bi zagotovili, da se višji stroški dobaviteljev goriva, ki bodo morali po novem plačevati za emisijske kupone, ne bodo prenesli v višje cene goriva na bencinskih črpalkah.

K uveljavitvi podnebnega zakona se je koalicija zavezala v koalicijski pogodbi. Gre za pomemben sistemski zakon, ki postavlja temelje podnebnih politik.

"Gre za temeljni dokument, ki bo omogočil dolgoročno izvajanje ukrepov, ki bodo prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na podnebne spremembe," je po potrditvi zakona povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Zatrdil je, da zakon postavlja načelo pravičnega prehoda v središče ukrepanja in ne prinaša nobenih obremenitev za ljudi. Zakon bo predvidoma omogočil več podpore ljudem, več subvencij za čiste tehnologije, več naložb v energetsko prenovo stavb, več podpore gospodarstvu za zeleni prehod ter tudi več zaščite pred vremenskimi ujmami, je povedal Kumer. Njegovo izjavo si oglejte v videu na vrhu članka.

Zakon bo omogočil učinkovitejše prilagajanje na poplave, suše, neurja, požare in druge katastrofe, ki jih v Sloveniji povzroča vse bolj pregreto ozračje, v slovensko zakonodajo pa bi prenesel tudi več direktiv in uredb, ki jih od nas terja EU, ter omogočil črpanje več kot pol milijarde evropskih sredstev.

Usklajevanja o vsebini so potekala več kot dve leti, v tem času pa so bili iz zakona izbrisani praktično vsi okoljsko ambiciozni ukrepi, ki jih je predvideval prvotni osnutek. Kljub temu je bil predlog zakona pred prvomajskimi prazniki umaknjen z dnevnega reda seje vlade, potem ko so na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) njegovo vsebino že predstavili novinarjem.

Umik tik pred zdajci

Kot smo izvedeli neuradno, so se takrat nekateri predstavniki koalicije zbali, da utegne podnebni zakon zvišati cene goriva in se spraševali, ali bi to lahko škodovalo priljubljenosti vlade v predvolilnem letu.

Del podnebnega zakona so namreč določbe evropskih direktiv, ki jih mora Slovenija prenesti v svojo zakonodajo. Med njimi je nova shema trgovanja z emisijskimi kuponi, tako imenovani ETS2, o čemer je podrobneje pisal Forbes.

EU bo trgovanje z emisijskimi kuponi razširila na cestni promet in ogrevanje stavb. Od leta 2027 bodo dobavitelji dizla, bencina, kurilnega olja in zemeljskega plina plačevali tudi emisijske kupone, kar bi lahko prelili v končne cene.

Zdaj so, kot kaže, našli rešitev, ki ji tudi na današnjem sestanku koalicije pri premierju Robertu Golobu pred sejo vlade po naših informacijah ni nasprotoval nihče.

Popravki dveh členov

V zakon so vnesli popravke dveh členov. Eden določa, da lahko dobavitelj fosilnih goriv ceno emisijskega kupona upošteva v končni ceni le toliko, kolikor je za kupon plačal. Ker se z emisijskimi kuponi trguje na borzi, so namreč njihove cene lahko različne.

Sprememba drugega člena pa predvideva, da bo v primeru, če bi cena emisijskega kupona presegla višino okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, kot je določena v letu pred začetkom predaje emisijskih kuponov (30,75 evra na tono), vlada sorazmerno znižala trošarine za energente.

Namen določbe je zagotoviti, da širitev evropske sheme za trgovanje z emisijami na sektorja stavb in cestnega prometa ne bo vodila v povišanje maloprodajnih cen goriva.

V Petrolu, ki bo kot dobavitelj kupoval emisijske kupone, so namreč še pred obravnavo predzadnje različice podnebnega zakona za Forbes povedali, da srednjeročno pričakujejo “znaten” vpliv nove sheme na cene goriva in ogrevanja, a niso ocenili, kolikšen. Dodali so, da so napovedi glede cen kuponov trenutno zgolj špekulacija, saj je težko predvideti, kakšno bo povpraševanje po njih.

Kot rečeno, gre za evropsko direktivo, ki je Slovenija ne more spremeniti. Prenos te in drugih direktiv, ki je predviden v podnebnem zakonu, je podlaga za črpanje več kot pol milijarde evrov evropskega denarja, s katerim bi lahko Slovenija začela že prihodnje leto.

Milijarde evropskega denarja

"Zakon je zelo dober kompromis. Na eni strani imamo ambiciozne politike, na drugi strani pa realnost, ki jo imamo pred očmi," je povedal minister Kumer.

Poudaril je, da sprejetje zakona odpira vrata za skoraj 2 milijardi evrov evropskih subvencij v naslednjih sedmih letih, od tega bo Sloveniji pripadlo 360 milijonov iz socialno-podnebnega sklada. Denar bo namenjen predvsem za najranljivejše in premagovanje njihovih težav s podnebno krizo – za zmanjševanje uvozne odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjševanje energetske in mobilnostne revščine ter za krepitev odpornosti na podnebne spremembe. Po mnenju ministra je zakon dovolj ambiciozen, predvsem ker predvideva ambiciozne ukrepe za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb. Bodo pa te podrobneje definirale v podzakonskih aktih.

Glede dejstva, da predlog kljub prvotno drugačnim načrtom ministrstva ohranja obstoječi sistem subvencij za fosilna goriva - prek vračila trošarine za dizelsko gorivo pri komercialnem prevozu blaga in potnikov - je minister povedal, da Slovenija ni otok znotraj EU in ima zelo veliko tovornega prometa tako iz severa proti jugu kot iz vzhoda proti zahodu, tako da to težavo rešujejo na ravni EU.

Verjetno ne bo mogoče najti enotne rešitve za vseh 27 članic, bi pa lahko prišli do enotnih rešitev po regijah, za kar se zavzema Slovenija, je dodal minister. Kot so na ministrstvu pojasnjevali aprila ob predstavitvi takratnega predloga zakona, so presodili, da bi v primeru, da bi to vračilo ukinila le Slovenija, ne pa tudi sosednje države, izgubila proračunske prihodke, saj bi prevozniki gorivo točili v bližnjih državah, emisije pa bi ostale enake.

Nevladne organizacije: Nujni so amandmaji

Nevladne organizacije Umanotera, Greenpeace in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) so pozdravile vložitev zakona v parlamentarno obravnavo, a hkrati opozorile, da aktualni predlog ne odraža resnosti znanstvenih opozoril in političnih zavez vlade, zapisanih v koalicijski pogodbi.

“Podnebni zakon je priložnost za ambiciozen napredek vseh nas v odporno in dolgoročno odgovorno družbo. Vendar pa to ni mogoče, če zakon ne določa zavezujočih podnebnih ciljev, pristojnim institucijam ne nalaga jasnih nalog ter še naprej dopušča aktivno podporo uporabi fosilnih goriv. V parlamentarni proceduri se lahko zakon bistveno izboljša,” je opozoril Aljoša Petek iz PIC.

Opozorili so tudi, da je zakon povsem razvodenel, predvsem ker se je vlada odločila, da ne bo uzakonila ukinitve subvencij za fosilna goriva.

"Podnebni zakon potrebujemo, a ne kot birokratski dokument, ki bo le izpolnil minimalne politične potrebe, temveč kot močno orodje, ki bo omogočilo konkretne spremembe. Upamo, da bodo poslanci prepoznali, da ne moremo sprejemati podnebnega zakona, ki ohranja subvencije za fosilna goriva. To je protislovje, ki spodkopava celotno podnebno politiko,” je povedala Sara Kosirnik iz Greenpeace Slovenija.

Ne strinjajo se niti z zadnjimi koalicijskimi popravki, saj ti spodkopavajo podnebno pravičnost. "Popolnoma nerazumljivo je, da želi vlada z zakonom navzdol regulirati ceno CO2. Tak ukrep pošilja napačne signale potrošnikom in podjetjem, saj spodbuja nadaljnjo odvisnost od fosilnih goriv in zavira prehod na nizkoogljične tehnologije. Še več, ukrep je tudi izrazito socialno krivičen. Največ koristi od nižjih cen ogljika imajo namreč premožna gospodinjstva z visoko porabo energije. Namesto da izgubljamo proračunske prihodke za subvencioniranje onesnaževanja, bi jih lahko usmerili v podnebno dividendo, ki bi konkretno pomagala revnejšim in srednjemu razredu. Tako bi združili pravičnost in učinkovitost – in to bi moralo biti vodilo sodobne podnebne politike," so predlagali in poudarili. Poslance so pozvali, naj predlog zakona podrobno preučijo in vanj vključijo ključne elemente za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje, ki bodo koristili celotni družbi, ne zgolj zasebnim, partikularnim interesom.